Kako rastejo banane?

Če mislite, da banane rastejo obrnjene »navzdol«, boste presenečeni.

Banane ne rastejo na drevesu. Rastejo iz korenaste strukture, ki tvori eno steblo iznad tal. Je običajna trajnica, največja zelnata cvetoča rastlina na svetu.

V višino lahko zraste od 2 do 9 metrov, odvisno od vrste. Banane spadajo med jagodičje, kamor, na primer, jagode ne spadajo.

Ko grozd raste, se imenuje »roka«, medtem ko se ena banana imenuje »prst«. Vsaka veja ima med 10 in 20 prstov.

Banane obrodijo samo enkrat, preden rastlina odmre, pa začnejo na korenu stebla rasti novi poganjki, ki bodo zrasli v plodno steblo.

Sodobna banana je rezultat večtisočletne vzgoje, selekcije in križanja. Ko so ljudje začeli vzgojo banan 8000 let pr. n. št., so namreč začeli divjo banano, katere plod je bil poln semen in z malo mesa, udomačevati in križati z drugimi vrstami.

Način vzgoje

Vzgajajo se kot vrtne ali sobne rastline. Rade imajo vlažna, sončna mesta, ki so zaščitena pred vetrom. Prst mora biti rahlo kisla in nevtralna. Steblo lahko prenese temperature od –5 do –8 stopinj Celzija, korenina z debelo plastjo zastirke tudi do –23 stopinj Celzija. Mulčenje je način priprave in obdelave zemlje z večjimi količinami organskega materiala, ki ga lahko zberemo. Uporaba takega materiala ustvarja bogata in zdrava tla za vzgojo. Ta tehnika je zelo podobna »organskemu sendviču«, saj preprečuje rast plevela, obenem pa spodbuja oskrbo s hranljivimi snovmi same zemlje oziroma prsti.

Rastline potrebujejo veliko svetlobe, mlade rastline pa imajo raje senco, saj njihove korenine še niso dovolj razvite, da bi se lahko zaščitile pred izhlapevanjem tekočine na vročem soncu. Najboljše mesto v hiši je vzhodno, južno in jugovzhodno okno. Pozimi pa se priporoča dodatna osvetlitev. V poletnih mesecih jih je treba prestaviti na prosto.

Najbolje uspevajo v vlažnih rastlinjakih, v katerih lahko tudi obrodijo sadove, saj mora biti za obroditev temperatura nad 15 stopinj Celzija v času 13 in 14 mesecev. Optimalna temperatura v poletnih mesecih znaša med 25 in 30 stopinj Celzija. V jesenskem in zimskem obdobju jim je treba zagotoviti obdobje mirovanja pri temperaturi med 18 in 20 stopinj Celzija zaradi boljše rasti in cvetenja. Če se temperature spustijo pod 16 stopinj Celzija, prihaja do zastoja v rasti. Med rastno sezono jih je treba obilno zalivati, vendar pa je treba paziti, da voda ne zastaja v območju korenin. Zalivanje pozimi je odvisno od temperature prostora, vendar pa je treba paziti, da se substrat ne izsuši. Priporočljiva sta škropljenje listov in vzdrževanje vlažnosti zraka, da ne bi prišlo do sušenja listov in izgube dekorativnosti. Zaliva se z mehko, s postano vodo sobne temperature. Za vzgojo v posodah je priporočljivo redno gnojenje s tekočim kompleksnim gnojilom vsakih 15 dni.

Razmnoževanje

Razmnožuje se vegetativno, z ločevanjem mladih poganjkov, delov korenin ali s semeni.

Pred setvijo je treba odpreti semensko kapsulo in semena pustiti 24–48 ur v topli vodi. Seje se v sterilni substrat zaradi dolgega časa kalitve in poganjanja poganjkov. Podlaga mora ostati vlažna, in sicer s prekrivanjem s steklenimi kozarci ali plastično folijo. Pri temperaturi 25–30 stopinj Celzija se prvi poganjki pojavijo po treh mesecih. Mlade rastline rastejo zelo hitro in jih je treba presajati v večje lonce.

Razmnožuje se s poganjki, ki jih ločimo, ko se na njih oblikuje 3–5 listov, saj imajo takrat razvit tudi lastni koreninski sistem. Od matične rastline jih ločimo tako, da odrežemo tudi del korenine matične rastline.

Nasveti za uspešno vzgojo

Če to vrsto vzgajate kot vrtno rastlino, je treba pozimi zaščititi »steblo« in korenine. Listi se pred zimo lomijo na prehodu med listno nožnico in listno ploskvijo, tako da visijo navzdol stebla, ali pa se odrežejo, stebla pa obdajo s slamo, suhim listjem ali s kakšnim drugim materialom. Temelji rastline se zagrnejo z zemljo in mulčijo. Rastlino se obda s folijo z zgornje strani, s čimer se prepreči gnitje stebla zaradi vlage.

Odrasle, višje rastline lahko jeseni skrajšamo na višino 50–100 cm zaradi lažjega ogrevanja. Sredi naslednje pomladi bo rastlina pognala nove liste. Če del stebla zmrzne, spomladi skrajšajte rastlino do zelenega dela.

Zemljišče/prst: gozdni humus, šota, pesek (2-2-1), zmerna zbitost – gozdna tla, kompost, pesek (4-1-1) ali gozdna zemlja, vrtna zemlja ali kompost, gozdni humus, pesek, kostna moka (1-1-1-1-0,5).

Vzgoja

Od pomladi do jeseni je treba obilno zalivati, redno škropiti liste in pozimi zmerno zalivati ter hraniti v prostoru, v katerem temperatura ne pade pod 10 stopinj Celzija. Dobro se odziva tudi na dodatna hranila, ki jih je treba dodati vsaka dva tedna. Zemlja mora biti prepustna, z drenažo na dnu posode.

Od pomladi do jeseni imejte rastlino na terasi ali na dvorišču, na mestu z veliko svetlobe, vendar zaščiteno pred najmočnejšo sončno svetlobo. Če rastlina cveti, po obroditvi steblo propade, okrog njega pa poganjajo novi poganjki.

Med vegetacijo je treba poganjke redno ločevati od matične rastline, da bodo na novo oblikovani listi veliki in pravilnih oblik.